Ni večje bolečine kot v dneh žalosti v srcu nositi srečnih dni spomine. (Dante)

O kamnoseštvu

Spomeniki so tista obeležja, ki jih največkrat srečamo na naših pokopališčih. Večinoma so izdelani ter oblikovani iz kamna in služijo kot obeležja spominov na naše najdražje.

Materiali, iz katerih se spomeniki največkrat izdelajo so različni kamni,kovina, les in rastline. Pokopališča v različnih državah in kulturah včasih težijo k uporabi določenega materiala in njegovi obliki.

Najpogosteje uporabljeni kamni so: granit, poljski kamen, marmor, apnenec, peščenec in skrilavec.

Granit: gre za trd kamen in za izoblikovanje le-tega so potrebne posebne spretnosti. Sodobne metode vključujejo uporabo računalniško vodenih obračajočih se delčkov in peščeno prho skozi gumijasto šablono. Kamnoseki lahko s pomočjo tega ustvarijo kakršnokoli umetnino ali nagrobni napis.

Poljski kamen: prve spominske plošče so bile izdelane iz naravnega poljskega kamna, nekateri od teh so bili neoznačeni, nekateri pa so bili okrašeni ali vgravirani z uporabo kovinske šile. Tipični motivi graviranja so bili simboli in ime ter starost pokojnega.

Marmor in apnenec sta oba primerna in lahka za graviranje. Marmor je kristalizirana oblika apnenca, oba pa počasi bledita in razpadata, ko sta izpostavljena blagim kislinam deževne vode, zaradi česar lahko napisi sčasoma postanejo težko berljivi. Marmor je sicer nadomestil apnenec v zgodnjih letih 1880.

Peščenec je trajen in trpežen, vendar se ga da razmeroma lahko gravirati. Nekatera obeležja iz peščenca so še dandanes tako dobro ohranjena, da lahko v njih najdemo posamezne sledi dleta, medtem ko so druga že zdavnaj razpadla v prah. Razpad se zgodi, kadar pride vlaga med plasti, ki sestavljajo peščenec. Ko zmrzne in se razširi, plasti popokajo.

Skrilavec ima sicer zelo prijetno teksturo, vendar je rahlo porozen in hitro razpade. Graviranje črk dobro prenese, pogosto pa se jih obarva z belo ali pa se jih pozlati.

Železo: obeležja iz železa so bila priljubljena med viktorijansko dobo v Veliki Britaniji in drugod, večinoma so jih izdelovali specializirani livarji ali lokalni kovači. Lito železni spomeniki so preživeli mnogo generacij, medtem, ko so izdelki iz kovanega železa preživeli v rjavečem ali razjedenem stanju.

Beli bron: v resnici gre za peščeno liti cink, vendar so ga preimenovali v beli bron, zaradi trgovskih namenov.

Les: je bil priljubljen material v gregorijanski in viktorijanski dobi. Nekateri so zelo okrašeni, vendar so redki preživeli več kot 50 do 100 let, zaradi naravne razgradnje.

Rastline: drevesa ali grmičevje, predvsem vrtnice, se lahko posadijo, predvsem da označujejo lokacijo pepela. Pospremi se jih lahko z malo kovinskim ali kamnitim obeležjem.

Prirejeno po Wikipedia