Pomoč pri žalovanju

Opora in pomoč svojcem

Najsi bo smrt pričakovana ali ne, za ljudi, ki so z njo neposredno soočeni predstavlja veliko stisko in šok. To so trenutki, ko izgubljeni v vrtincu teže izgube, bolečine, žalosti, nemoči ter drugih, povsem naravnih čustev in občutij, zelo verjetno potrebujejo oporo, hkrati pa so tudi trenutki, ki tistim, ki jim oporo želijo nuditi in pomagati morda prinesejo nekaj negotovosti in strahu. Kako torej stopiti do žalujočih, jim priskočiti na pomoč in v trenutkih žalosti ter bolečine biti v oporo?

Ne bojte se žalujočih – to so še vedno isti ljudje, kot jih poznate, le da so se znašli v hudi osebni stiski, kajti spoprijemajo s koncem dela življenja, kot so ga do sedaj poznali. Ker je vsak človek svet zase, je nemogoče predvideti, kako se bo na novo nastalo situacijo odzval. Velja si zapomniti predvsem to, da vsak žaluje po svoje ter ima svoj način spoprijemanja z izgubo. Najpomembneje je to, da žalujočemu daste vedeti, da ste mu na voljo, da pokažete pripravljenost, nikakor pa ne obsojati, če nekaj ne sovpada z vašo predstavo o žalovanju.

Ne bojte se tišine – veliko ljudem se zdi tišina nepotrebna in tudi nevljudna, a vendarle temu ni vedno tako. Včasih so namreč besede tiste, ki so odveč ter služijo zgolj kot mašilo. So trenutki, ko je samo to, da smo prisotni vredno več kot pa tisoč besed. V kolikor ste si z žalujočo osebo blizu, bo tišina še toliko manj moteča oz. neprijetna.

Ne bojte se solz – jok je naravni obrambni mehanizem organizma, s katerim se olajšata tako fizična kot psihična bolečina. Nekateri jočejo bolj, drugi manj, pomembno je predvsem to, da se solz ne stigmatizira kot nekaj slabega, kaj šele sramotnega, temveč da se jim ponudi rama za jokanje, v kolikor jo želijo in potrebujejo ter seveda, v kolikor vam to ni odveč.

Udeležba na pogrebu – ena od dilem, ki se rade pojavijo, je tudi ta, ali se pogreba udeležiti ali ne. Odgovor na to je odvisen od marsičesa. Naš prvi nasvet bi bil, da preverite, kakšna je oblika pogreba. V kolikor gre za odprt pogreb, je to, ali se boste pogrebne slovesnosti udeležili ali ne, stvar vaše odločitve- ste poznali preminulo osebo, poznate svojce, ste si (bili) blizu in bi se želeli pokloniti spominu? Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, potem se pogreba udeležite, v kolikor vam čas dopušča.
V primeru pogreba v ožjem družinskem krogu, je to potrebno spoštovati, zadostuje pa izrek sožalja.

Pisna, ustna sožalja in darovi ob smrti – izrek sožalja nikoli ni enostaven, vendar je osnova pietetnega bontona. Smrt in pogreb sta življenjska dogodka, prav tako kot so to recimo rojstvo, praznovanje rojstnega dne/obletnice ipd. Sožalje se lahko izreče bodisi ustno bodisi pisno.
Ustno se izreče v živo ali preko telefona, pisno  preko telegramov, pisem; v zadnjem času pa se ljudje zatekajo tudi k uporabi socialnih omrežij.  Nekateri se posložujejo uporabe raznih darovih, kot so sveče, cvetje, donacije društvom in organizacijam, darovane maše in molitve,…
Največ gotovo pomenita pristno razumevanje in sočutje, velja pa tudi premisliti o tem, da se nameravani darovi namenijo svojcem.

Kako se obleči za pogreb – za mnoge je to prava dilema in nočna mora ter večno vprašanje- ali je črnina nujna? Odgovorov na ta vprašanja je več. Kakšna je bila preminula oseba, kako blizu ste si bili z njo, kako blizu ste si s svojci, kakšne osebe so oni in v čem se v počutite najboljše. Črnina je na koncu vedno tista “varna” izbira, s katero ne morete zgrešiti, vendar so tudi ljudje, ki nikakor ne bi želeli, da se njihovo smrt objokuje v strogi črnini, pač pa da se praznuje to, kako so živeli.

Kdaj priti na pogreb – priporočamo, da ste tam vsaj od 10 do 15 minut prej.