Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti v srcu nositi srečnih dni spomine. (Dante)

Življenje po smrti

Življenje po smrti…

…ali kaj se zgodi z našo digitalno zapuščino?

Uporabljate Facebook? Radi “čivkate”, shranite oz. zbirate lepe slikice in domiselne ideje na Pinterest-u, delite svoje življenje skozi Instagram, uporabljate Gmail račun za registracijo na več spletnih straneh in se poslužujete LinkedIn-a za poslovne naveze? Gotovo ste vsaj na eno izmed vprašanj odgovorili pritrdilno. Dejstvo je namreč, da živimo v času hitrih in nenehnih sprememb, kamor sodi tudi nagel tehnološki napredek in pretok informacij. Del te aktivne dinamike so tudi socialna oz. družabna omrežja. In če dobro premislimo, ta niso edina, ki se jih v tej digitalni dobi pridno poslužujemo- dandanes je digitalizirano skorajda vse. Preko spleta nakupujemo, shranjujemo in delimo vse raznorazne podatke in informacije, navezujemo in ohranjamo stike, poslovne vezi,… zlahka lahko zaključimo, da živimo globoko v digitalni dobi.

Čeprav močno vpeti in odvisni od virtualnega življenja in digitalne tehnologije, pa imamo ljudje še vedno večinoma občutek, da se nas to nekako ne zadeva, hkrati s tem pa tudi občutek varnosti, ki zna žal pogosto biti varljiv in lažen. S tem, ko “živimo” na spletu, hote ali nehote, izpostavimo dobršen del svoje zasebnosti in intime, kar lahko ima za posledico razne zlorabe, hkrati s tem pa se odpirajo povsem nova poglavja, povezana z vprašanji, kot so-kaj se zgodi po naši smrti, komu “pripade” naša digitalna zapuščina- kaj se zgodi z vso enormno maso podatkov, našimi računi in vsem, kar smo kdaj tekom življenja prenesli na splet in v virtualo?

Samo za primer- kaj se zgodi z našim FB profilom? Večkrat se je že zgodilo, da so ti, zlasti ob smrti mlajših ljudi, postali nekakšna “virtualna pokopališča”, spominske knjige,… kdo lahko upravlja s tem, kako, če sploh, je to pravno urejeno in kako lahko za ta vprašanja poskrbimo tudi sami.

Misel na smrt je v naši družbi še vedno velik tabu in večina ljudi se ob misli na lastno minljivost počuti izjemno nelagodno, čemur se poskuša enostavno izgoniti tako, da o tem sploh ne razmišlja. Ker pa smrti nihče ne more ubežati, bi bilo prav, da tako kot načrtujemo vse ostalo, tudi temu vprašanju posvetimo nekaj pozornosti, sploh sedaj, ko v “igro” vstopa še digitalna zapuščina.

Digitalna zapuščina – nov pojem

Z letom 2012 je pojem digitalna zapuščina dobil tudi svoje uradno pravno mesto, saj so nekatere ameriške zvezne države sprejele ali pa pripravljajo zakone, po katerih so računi socialnih omrežij del zapuščine.

Za precedens služi primer matere iz Nebraske, ki je leta 2005 v prometni nesreči izgubila sina, ni pa več mogla dostopati na njegov račun, ki ga je želela ohraniti. Kasneje so njegov račun povsem izbrisali, nova politika FB pa omogoča, da se v primeru smrti profili spremenijo v nekakšne spominske knjige. V kolikor pokojnik za čas življenja v to izrecno privoli in če tako zahteva zakon, smejo sorodniki dostopati tudi do drugih podatkov na računu. Nova zakonodaja, ki se mora prilagoditi novim okoliščinam, pa odločanje o tem prepušča zakonitim ali oporočnim dedičem.

V obzir je potrebno vzeti tudi tisto nadležno branje splošnih pogojev uporabe, ki ga večina raje preskoči. Pri tem pa zanemarimo morda pomembno dejstvo, da si marsikateri upravljavci teh spletnih portalov z njimi pridržijo pravico do vsebin, ki jih uporabniki delijo in shranjujejo na njihovih serverjih.

In kakšno politiko imajo nekatera od največjih socialnih omrežij?

  • Twitter deaktivira račun na zahtevo izvršitelja oporoke ali ožjega družinskega člana po prejemu kopije mrliškega lista ali drugega dokumenta, ki dokazuje smrt.
  • Facebook dopušča dve možnosti- prva je, da se FB profil spremeni v spominsko knjigo. Račun uporabnika se zaklene, njegovim prijateljem pa je omogočeno, da še dalje objavljajo na njegovem zidu. Druga možnost je odstranitev računa na zahtevo izvršitelja oproke ali ožjega družinskega člana.
  • Google je nedavno vpeljal novo funkcijo, imenovano “inactive account manager“, s pomočjo katere se lahko uporabniki sami odločijo, kaj se bo zgodilo z njihovim računom v primeru smrti. V kolikor te možnosti ne izkoristiji, je Googlova politika precej jasna in dosledna- dostop do pokojnikovega računa bo možen le v redkih, izjemnih primerih.
    vir

Kaj sedaj?

Digitalna doba je tukaj in potrebno se ji bo prilagoditi. Nekateri so v tem že zaznali dobre in nove priložnosti, mi pa vam predstavljamo nekaj najbolj odmevnih in poznanih.

  • PasswordBox ali vaš osebni “tajnik” za vsa gesla, ki jih uporabljate. Gre za brezplačno aplikacijo, s pomočjo katero lahko shranite, povrnete in delite vsa uporabniška imena, gesla in druge osebne podatke.
  • podobno funkcijo ima tudi SecureSafe, nekoč poznan kot Entrustet
  • Death Switch je nekakšna svojevrstna spletna oporoka. Ponujajo storitev, pri kateri je posameznik večkrat primoran potrdit in vnest svoje vnaprej določeno geslo. V kolikor v daljšem obdobju in po več pozivih, tega ne stori, se smatra, da je mrtev ali resno poškodovan ter prične s pošiljanjem osebnih predpripravljenih sporočil izbranim kontaktom. Ljudje jo večinoma uporabljajo za pošiljanje gesel, finančnih informacij, zadnjih želja in besed ter navodil za pogreb.
  • s pomočjo spletnega portala DeadSocial se lahko še poslednjič javite in imate zadnjo besedo v svojem virtualnem življenju. Gre za brezplačno storitev, ki vam omogoča, da shranite besedilo, sliko ali video, ki bodo na voljo na Facebooku ali Twitterju šele po vaši smrti, za kar bo poskrbel vaš pooblaščen “digitalni” izvršitelj.
  • spletna stran LivesOn, ki vam omogoča,  da “čivkate” (tweet-ate) tudi po smrti. Povežete se preko Twitter računa, kjer na podlagi vaših starih “čivkov” opravijo analizo le-teh, vsega, kar ste imeli radi ali ne in podobno ter na podlagi tega objavljajo v vašem digitalnem posmrtnem življenju. Omogočajo vam tudi, da postavite svojega izvršitelja spletne oporoke, ki ima pooblastila o tem, ali naj vaš račun živi dalje ali ugasne.
  • obstaja ogromno spletnih strani, ki služijo kot nekakšna virtualna pokopališča, kjer lahko prižgete svečke, položite cvetje, zapišete besede slovesa in spomina,… svojo različico imamo tudi v Sloveniji in sicer na strani Vspomin.

Kaj lahko storimo sami?

Zaradi vsega tega vedno bolj narašča potreba, da se vprašanje digitalne zapuščine uredi tudi pravno in zakonsko. Za konec morda samo še nekaj splošnih nasvetov in navodil:

  • sestavite seznam vseh socialnih in drugih omrežij, ki jih uporabljate
  • na varnem hranite vsa uporabniška imena in gesla
  • v oporoki ali drugem dokumentu dajte natančna navodila, kako naj se postopa v zvezi z vašimi računi in kdo je tisti, ki mu to nalogo zaupate
  • več pozornosti pa velja nameniti tudi branju splošnih pogojev uporabe, kakorkoli zna kdaj biti nadležno