Kaj je osmrtnica, kaj vsebuje in kako jo sestaviti?

Osmrtnico najenostavneje opredelimo kot sredstvo obveščanja, s katerim se širšo javnost seznani s smrtjo osebe.
Običajno vsebuje:
Verz/misel – poljubno lahko osmrtnico spremlja kak verz oz. citat, odločitev pa je prepuščena posamezniku.
Uvodni tekst – besedilo, s katerim se osmrtnica prične. Uvodi so lahko različni, za lažjo predstavo pa spodaj navajamo nekaj napogostejših:
Temu tekstu praviloma sledi navedba družinskih oz. sorodstvenih, službenih, prijateljskih, sosedskih in drugih vezi, kot recimo:
Ime in priimek – lahko se navedeta zgolj ime in priimek, neobvezno pa še drugi podatki, kot so recimo:
dekliški priimek
naslov oz. kraj bivanja (pri naslovu iz razlogov varnosti in varovanja osebnih podatkov odsvetujemo navedbo hišne številke)
poklic oz. izobrazba (npr. profesor, mizar…)
dejavnosti, s katerimi se je preminula oseba ukvarjala (npr. čebelarstvo, vinoogradništvo…), društva, v katerih je sodelovala (npr. gasilska, lovska…); kadar je bil kdo v domu upokojencev, se lahko napiše nazadnje oskrbovanec/oskrbovanka DU
Čas in kraj pogreba – povesta, kdaj oz. ob kateri uri se bo pogrebna slovesnot pričela ter na katerem pokopališču. Tudi tukaj smo vam pripravili nekaj najpogostejših fraz, ki se uporabljajo pri sestavljanju tega dela osmrtnic:
Sledi navedba datuma, npr. v ponedeljek/sredo… datum, mesec, ki se praviloma izpiše z besedo ter letnica, ki ji sledi navedba ure ter pokopališča, kjer se bo pogrebna slovesnost odvijala:
Tukaj se lahko pripišejo še druga obvestila, kot so recimo:
Nekaterim se lahko dodajo še razni osebni pripisi, kot so npr.:
Žalujoči – predstavljajo zaključek osmrtnice, kjer se navedejo žalujoče osebe, torej svojci, sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci, znanci… navedejo se lahko poimensko in/ali po sorodstvenih vezeh: