FRANČIŠKI VOGLAR
Težke reči mi pravi veter nocoj,
grenke in bridke pozdrave mi nosi,
tiho v vejevju tam joče in prosi,
kot da na tihem žaluje z menoj.
Dragi botriki
FRANČIŠKI VOGLAR
v slovo.
V življenju le skrbi in delo si poznala, zdaj od truda si zaspala. Ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen si nam dala.
Za vse, prav vse, tisočkrat ti hvala.
Ljuba botrika, počivaj v miru.
Žalujoči: nečakinja Liljana z družino
in brat Marjan z ženo Jožico
