IZTOKU BREZNIKU
Tam, kjer si ti,
ni sonca, ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi
in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
Dragemu sinu, bratu, svaku in stricu
IZTOKU BREZNIKU
z Meljskega hriba
nazadnje stanujoč v Ogljenšaku v Zgornji Polskavi
v slovo
Hvala ti, da smo lahko bili del tebe.
Zelo te bomo pogrešali.
Tvoji: ata Franc, sestri Sabina z Ljubom in Tamara z Aleksandrom, nečak Rok z Mojco in Alanom ter nečakinja Ana z Aneiom